Zveza veteranov vojne za Slovenijo ima v svojem statutu zapisano, da svoj dan praznuje 17. maja in sicer v spomin na leto 1990, na zavrnitev ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe, katerega izvajalci so preprečili popolno razorožitev takratne TO ter na začetek izvajanja projekta Manevrske strukture narodne zaščite. Pred leti so se temu praznovanju pridružili tudi člani Združenja Sever, 17. maj pa poimenovali kot DAN VETERANOV VOJNE 1991.
Vojni veterani in obe veteranski organizaciji, Zveza vojnih veteranov Slovenije (ZVVS) in Zveza policijskih veteranskih društev (ZPVD) Sever, smo uspeli preživeti in obstati ter uresničevati svoje temeljno poslanstvo v demokratični družbeni ureditvi, za katero smo se leta 1991 borili! Omogočeno nam je bilo, da smo v različnih zbornikih in knjigah zapisali nedvoumna dejstva o dogodkih v letih 1989, 1990 in 1991 ter tako preprečili potvarjanje in zlorabo novejše zgodovine uporništva slovenskega naroda.
Danes nam ni treba iskati in izbirati besed o pomenu akcije Sever, predvsem pa o poskusu Jugoslovanske ljudske armade (JLA), da Teritorialni obrambi (TO) odvzame orožje, kajti to so preprečili narodno zavedni pripadniki TO, ob sodelovanju delavcev upravnih organov za ljudsko obrambo in civilne zaščite. Na enak način smo skupaj z milico zavarovali evidenco vojaških nabornikov, ko je JLA te evidence želela zaseči. Danes tudi z gotovostjo trdimo, da maja 1990 Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ) kot organizacija še ni obstajala, se pa je začela rojevati ideja o skrivni vojaško-obrambni in varnostni organizaciji, ki je bila veliko kasneje poimenovana MSNZ. Organiziranje takšne strukture je omogočal takratni zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti do imenovanja novega slovenskega Republiškega štaba teritorialne obrambe oktobra 1990. Na vse navedene zgodovinske dogodke smo vojni veterani, združeni v ZVVS in Združenju Sever, ponosni, zato smo 17. maj izbrali za naš dan, za naš praznik!
In od takrat dalje so bila vsa naša dejanja premišljena, narodno zavedna in usmerjena v uresničevanje cilja, sprejetega na plebiscitu decembra 1990 – imeti svojo lastno in samostojno državo. Spremljali smo vse dogodke na političnem in še posebej obrambno-varnostnem področju ter se istočasno pripravljali na takrat še morebiten spopad z enotami JLA. Formiranje obeh učnih centrov TO, pekrski dogodki, prva smrtna žrtev in civilni ranjenec ter nato vojna za osamosvojitev. Kratka, vendar učinkovita in zmagovita! Zato nam danes ni treba biti v položaju, da bi ne upali in smeli povedati jasno in glasno: v vojni za Slovenijo so zmagali pripadniki TO, milice in slovensko ljudstvo! Veterani vojne 1991 smo v vsakem trenutku vedeli, kaj moramo storiti za svojo domovino, in to smo storili pošteno, pogumno, častno ter brez izdajanja računov, kajti zvestobe domovini in ljubezni do nje se ne plačuje!
Zato ob 32-letnici naše samostojnosti in obrambe Slovenije veterani vojne 1991: obsojamo, glasno in javno, ker je molk najbolj strahopetna oblika strinjanja. Obsojamo, ker pravo in pravičnost nista več sopomenki v državi, za katero smo se borili in verjeli, da zaradi izrečenega ne bo nihče in nikoli od nikogar preganjan. Obsojamo, s čisto vestjo, ker smo v boju in miru dokazali, da zmoremo preseči vse svetovnonazorske delitve, v veri, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, in v prepričanju, da predstavniška demokracija tega ne sme nikoli pozabiti ter da oblast, ki jo pooseblja vlada, ravno zaradi tega ni in ne sme biti absolutna.
Ob našem dnevu in našem skupnem prazniku se spominjamo tudi vseh tistih pripadnikov TO in milice, ki so darovali svoja življenja za samostojno Slovenijo. Spominjamo se jih spoštljivo in s hvaležnostjo. Naj ne bodo nikoli pozabljeni!
Srečko Ramšak,
Predsednik OZVVS Velenje
