Polaganje državnega venca v imenu predsednika vlade na spominsko obeležje slovenskim domobrancem ob dnevu spomina na mrtve in uporaba Slovenske vojske (SV) za to sta močno razburila slovensko javnost. S pravico do groba in civiliziranim spominom na umrle se kaže raven človečnosti družbe. S tem tudi polaganja vencev na te ali one grobove ne bi smela biti sporna. Nesreča padlih, umrlih ali pobitih vojakov, še posebej pa večine tistih v obeh svetovnih vojnah je v tem, da so bili zlorabljeni za politične opcije in ideološke spopade za njimi. Po dogodku je večina komentatorjev v medijih in na družbenih omrežjih prste uprla v gardno enoto Slovenske vojske. Sledila so pojasnila služb za odnose z javnostmi, vendar le s suhoparnimi pojasnili o vsebini sklepa o določitvi protokolarnih pravil za polaganje vencev, ki pa so več ali manj opravičevala odločitev v kabinetu Vlade Republike Slovenije, kar je seveda bilo pričakovati. Zanimiv je bil odgovor urada predsednika republike in vrhovnega poveljnika Boruta Pahorja. Navajam le del odgovora, zanj zelo značilen: »Garda Slovenske vojske je položila venec na zahtevo kabineta predsednika vlade v skladu s protokolarnimi pravili. Predsednik republike nima vpliva na to odločitev.« Resnici na ljubo je potrebno zapisanemu pritrditi in ugotoviti, da predsednik republike, kljub temu da je vrhovni povelnik SV, še na mnogih drugih, bistveno bolj pomembnih področjih nima nobenih pristojnosti in tako tudi ne vpliva.
Odpri celotno vsebino, več...
Objavljeno v sobotni prilogi časopisa Delo, 13.11.2021,
tekst: Ladislav Lipič
