17. junija 2017 sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana in Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravila 6. pohod v spomin na slovenskega pilota Tonija Mrlaka, ki je bil med osamosvojitveno vojno sestreljen 27. junija 1991 nad Rožno dolino v Ljubljani.
Okoli 80 pohodnikov se je ob 09. uri zbralo pred stavbo nekdanje upravne enote Ljubljana Šiška, na Trgu prekomorskih brigad, od koder so se podali proti Rožni dolini. Tam je ob 11. uri ob spominskem znamenju, ki ga je leta 1994 postavilo ministrstvo za obrambo, na mestu, kjer je padel sestreljeni helikopter, potekala spominska slovesnost.
Ob 12. uri se je slovesnost nadaljevala v prostorih Osnovne šole Vič. Povezovanje in kulturni dogodek so izpeljali priznani dramski igralci Stane Tomazin, Draga Potočnjak in Anja Novak, ob sodelovanju pihalnega kvarteta Slovenske policije v sestavi Tjaša Bulajič – rog, Vasja Namestnik- tuba, ter Aleksander Mercina in Matej Bouhan- oba trobenta. Nastopile so tudi učenke zasebne glasbene šole Parnas Klara Pahor, Julija Skobe in Jerca Flerin, skupaj s svojo profesorico in violončelistko Zdenko Kristl Marinič ter kontrabasistom Matjažem Mariničem.
Veterani Območnega združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana in Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana so leta 2011, v pripravah na dvajseto obletnico osamosvojitve Slovenije, prekinili veteranski molk. In organizirali prvi Pohod v spomin na pilota Tonija Mrlaka ter s tem pripravili nepredstavljivo veselje in presenečenje Tonijevi družini, ki je bila do tedaj bolj kot česa drugega v zvezi s Tonijevo smrtjo, v javnosti deležna obsodb, šikaniranj ali vsaj dvomov. Leta 2013 je izšla knjiga Skrito povelje, ki je s pričevanji in dokumenti razkrila dejanska ozadja in vzroke sestrelitve gazele številka 664 ter ponudila več kot dovolj dokazov za preiskavo, ki bi lahko potrdila, da je bil Toni žrtvovan za propagandne namene. V javnost je tako začela prodirati prava resnica o njegovi smrti. Toni Mrlak je začel postajati simbol boja za vrednote osamosvojitve in upora zoper prisvajanje zaslug zanjo. Iz tabuja je njegovo ime postajalo mit. Ljudje so ga vzeli za svojega. Zato ni nič nenavadnega, da Tonijeva zgodba vse bolj inspirira tudi slovenske umetnike. Bilo je že nekaj poizkusov za nastanek dokumentarnega oz. igranega filma o njem, in letos je uspelo Maticu Štamcarju v okviru AGRFT posneti kratek študijski film … V kratkem bo izšel strip izpod peresa in rok dveh priznanih slovenskih striparskih umetnikov. V Velenju bodo jeseni v okviru spominskega centra 1991 odprli spominsko zbirko Tonija Mrlaka.
Vsebina povzeta iz spl. strani www.zdruzenje-sever.si
